{"id":1907,"date":"2021-10-18T11:31:55","date_gmt":"2021-10-18T09:31:55","guid":{"rendered":"https:\/\/podgorjesg.splet.arnes.si\/?page_id=1907"},"modified":"2021-10-18T11:31:56","modified_gmt":"2021-10-18T09:31:56","slug":"zgodovina-solstva-v-kraju","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/?page_id=1907","title":{"rendered":"ZGODOVINA \u0160OLSTVA V KRAJU"},"content":{"rendered":"\n

Od ustanovitve do zloma stare Jugoslavije<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Zaradi neohranjene prve \u0161olske kronike podatki o za\u010detkih \u0161olstva v Podgorju niso povsem enotni. V Popotnikovem koledarju 1893 je potrjena za\u010detna letnica 1821, medtem ko je v povzetku kronike iz leta 1946 zapisano, da prvi za\u010detki \u0161e neurejenega pouka v Podgorju segajo v leto 1812.<\/p>\n\n\n\n

Prilo\u017enostni pouk je takrat potekal v hi\u0161ah vplivnej\u0161ih va\u0161\u010danov. Vodil ga je organist, udele\u017eevali pa so se ga predvsem starej\u0161i otroci. Rednej\u0161i pouk se je v Podgorju za\u010del leta 1820. Pouk branja, pisanja, ra\u010dunanja in petja je potekal le v zimskih mesecih. \u0160tevilo \u0161olajo\u010dih \u0161e ni bilo stalno, saj je bila udele\u017eba pri pouku prostovoljna. Nadzor je vr\u0161il va\u0161ki \u017eupni upravitelj.<\/p>\n\n\n\n

Med doma\u010dijama Trobej in Vrban so doma\u010dini iz ostankov podru\u017eni\u010dne cerkve sv. Lovrenca leta 1821 sezidali prvo primitivno \u0161olo, z u\u010dilnico v prvem nadstropju. Pouk v tej \u0161oli je potekal vse do leta 1899, ko je bilo zgrajeno novo \u0161olsko poslopje.<\/p>\n\n\n\n

Pouk se je pri\u010del s 1. novembrom, kon\u010dal pa zadnjega avgusta. \u010cetrtek je bil pouka prost dan. Pou\u010devanje je potekalo v sloven\u0161\u010dini; \u0161ele po letu 1850 se je kot u\u010dni predmet v \u0161olo za\u010dela uvajati tudi nem\u0161\u010dina. Glavni predmet je bil verouk, dodajale pa so se vsebine kmetijstva. Vodja \u0161ole je bil Anton Pohlevner, \u017eupni upravitelj, ki je pou\u010deval na \u0161oli verouk, ostale predmete pa \u00bbpravi\u00ab u\u010ditelj Anton Hribr\u0161ek.<\/p>\n\n\n\n

14. maja 1869 je bila \u0161ola v Podgorju z avstrijskim dr\u017eavnim zakonom preurejena v stalno enorazrednico. \u0160olska obveznost je bila osemletna.<\/p>\n\n\n\n

Z leti se je \u0161tevilo otrok v \u0161oli pove\u010devalo; leta 1880 je bilo \u017ee 150 otrok. Dopoldne so pouk obiskovali u\u010denci vi\u0161je skupine, popoldne pa u\u010denci ni\u017eje.<\/p>\n\n\n\n

Jeseni 1884 se je na \u0161oli zaposlil Matija \u0160mid, novi in dolgoletni vodja \u0161ole, ki je pri\u010del z na\u010drtnim delom za gradnjo novega \u0161olskega poslopja.<\/p>\n\n\n\n

Poleg u\u010ditelja \u0160mida sta imela najve\u010d zaslug za gradnjo \u0161ole Ivan Rogina, na\u010delnik krajevnega \u0161olskega sveta, in Lovro Ver\u010dkovnik (Viso\u010dnik). Za \u0161olo, ki so jo zidali Italijani, so va\u0161\u010dani prispevali les (piloti, na katerih stoji \u0161ola, so iz \u010drne jel\u0161e), vozili gramoz in opeko ter \u017egali apno. Gradnja je trajala od 1894 do 1899.<\/p>\n\n\n\n

1. novembra 1899 se je za\u010del pouk v novi \u0161oli. V tem zgodnjem obdobju so pou\u010devali<\/p>\n\n\n\n

 Matija \u0160mid in nekaj u\u010diteljic. Stabilnost je zagotovila doma\u010dinka Matilda \u0160mid, ki je slu\u017ebo nastopila takoj po koncu \u0161olanja v Gorici. 18 let sta tako na \u0161oli pou\u010devala o\u010de in h\u010di.<\/p>\n\n\n\n

\u0160olski obisk je bil med prvo svetovno vojno zelo slab, k \u010demur so botrovale vojne razmere, pomanjkanje hrane in obleke ter ljudi za obdelavo zemlje.<\/p>\n\n\n\n

Razpad Avstro-Ogrske in ustanovitev Jugoslavije so Podgor\u010dani sve\u010dano proslavili. Leta 1922 se je po 40 letih slu\u017ebovanja upokojil u\u010ditelj Matija \u0160mid. \u0160olsko upraviteljstvo in pou\u010devanje je prevzela h\u010derka Matilda \u0160mid. Naslednje leto je bilo upraviteljstvo zaupano Ivanu Kluglerju, nekdanjemu u\u010ditelju, ki je bil po izjavi \u0160midove \u00bbnem\u0161ko navdahnjen\u00ab, kar se je potrdilo ob prihodu Nemcev 1941. leta.<\/p>\n\n\n\n

Z odlokom ministrstva za prosveto v Beogradu je bila \u0161ola leta 1927 raz\u0161irjena v trirazrednico. Od leta 1934 je bila \u0161ola \u0161tirirazrednica. Ker ni bilo na voljo dovolj prostora, je pouk prvega razreda potekal popoldne. Pouk se je pri\u010denjal 1. septembra, kon\u010dal pa na Vidov dan, 28. junija. V zimskih mesecih med letoma 1932 in 1940 so na \u0161oli potekali kmetijski te\u010daji. \u0160olski okoli\u0161 se je v tistem obdobju zelo spreminjal. V za\u010detku je obsegal tudi Razbor in \u0160miklav\u017e, obi\u010dajno pa so otroci sami izbirali \u0161olo glede na ugodnej\u0161i teren.<\/p>\n\n\n\n

Nemci so takoj po prihodu v Podgorje, 10. aprila 1941, zaprli najvplivnej\u0161e va\u0161\u010dane, odstranili ob\u010dinski odbor, ukinili slovensko ljudsko \u0161olo, odstranili vse slovenske napise in hi\u0161ne \u0161tevilke. Za \u017eupana so postavili do pred kratkim \u0161e \u0161olskega upravitelja Ivana Kluglerja. 3. maja 1941 se je na \u0161oli \u017ee za\u010del nem\u0161ki pouk, ki je trajal vse do 7. decembra 1943. Od takrat so Nemci spremenili \u0161olo v oro\u017eni\u0161ko postojanko, do tedaj, ko so partizani iz 18. na 19. februar 1944 \u0161olo po\u017egali.<\/p>\n\n\n\n

Pouk v nem\u0161\u010dini je \u0161tevilnim u\u010diteljem predstavljal nepremostljive te\u017eave. Zato so bile uvedene posebne bro\u0161ure za pouk v nem\u0161\u010dini, ki naj bi v nadaljevalnih te\u010dajih ljudstvo tudi v jezikovnem smislu pahnilo v objem nem\u0161kega rajha.<\/p>\n\n\n\n

V za\u010detnem obdobju okupacije so se za\u010dela organizirati nem\u0161ka dru\u0161tva (\u0160tajerska domovinska zveza, Brambovci, Organizacija za ljudsko blaginjo \u2026). Mladino so prisilili v organizacijo Hitlerjeve mladine.<\/p>\n\n\n\n

Prvi ukrep na \u0161oli je bila prepoved rabe slovenske govorice. Zato so u\u010denci mol\u010dali ali \u0161epetali. Lo\u010ditev cerkve in dr\u017eave se ni dosledno izvajala. Pou\u010devali so nem\u0161ki jezik, ra\u010dunstvo, zgodovino, zemljepis, prirodopis, petje, telovadbo, risanje in ro\u010dno delo. Najve\u010d pozornosti so namenili petju in telovadbi, v ospredju je bilo u\u010denje nem\u0161kih kora\u010dnic.<\/p>\n\n\n\n

Razen odtujevanja u\u010dencev od maternega jezika omembe vrednih u\u010dnih dose\u017ekov ni bilo. Enkrat do dvakrat na teden so se u\u010denci u\u010dili le osnovnih ra\u010dunskih operacij. Pomembnej\u0161o te\u017eo je imel zemljepis z zemljevidi o velikosti nem\u0161kega ozemlja, pri zgodovini pa so poveli\u010devali Karla Velikega, Friderika Velikega, Bismarca in seveda Hitlerja. U\u010denci bi morali o njih pripovedovati, ker pa niso razumeli jezika, to ni bilo mogo\u010de. Zato so bili telesno kaznovani, v\u010dasih skoraj ves razred. Pri prirodopisju so se u\u010dili o \u010dloveku, koristnih \u017eivalih in rastlinah, zdravilne rastline pa so morali tudi nabirati. A znanje ni bilo pomembno. \u0160lo je za nem\u0161ki, hitlerski duh, v katerem so vzgajali mladino.<\/p>\n\n\n\n

Med okupacijo so Nemci ustanovili svojo \u0161olarsko in u\u010diteljsko knji\u017enico. Obe sta skupaj s poslopjem pogoreli v po\u017earu februarja 1944.<\/p>\n\n\n\n

\u0160olski obisk je bil razmeroma visok (80 %); star\u0161em so namre\u010d vseskozi \u017eugali z represalijami. Pouk je bil neu\u010dinkovit, uspeh pa zelo slab. U\u010denci niso znali niti slovensko niti nem\u0161ko.<\/p>\n\n\n\n

V skladu s Hitlerjevim vzklikom \u00bbNaredite mi to de\u017eelo zopet nem\u0161ko\u00ab je potekalo potuj\u010devanje tudi v Podgorju. Takoj po okupaciji so se organizirali nem\u0161ki jezikovni te\u010daji za mladino in odrasle, ki so se s presledki izvajali vse do leta 1943. Udele\u017eba v teh te\u010dajih je bila obvezna. Pouk je v glavnem obsegal u\u010denje branja in pisanja, seveda z razlago besed. Izgovorov za izostanek niso sprejemali; ljudje so morali zapu\u0161\u010dati delo in se te\u010dajev udele\u017eevati. V tem obdobju so se izvajali tudi razli\u010dni gospodinjski in gospodarski te\u010daji.<\/p>\n\n\n\n

Za vzgojo mladine sta skrbeli tudi Hitlerjeva mladina in Zveza nem\u0161kih deklet, zlasti s petjem in \u0161portom. Mese\u010dno so se vrstile tudi razli\u010dne predstave, prete\u017eno s propagandnimi filmi.<\/p>\n\n\n\n

V Podgorju je v \u017eupni\u0161\u010du deloval tudi otro\u0161ki vrtec; otroke so sku\u0161ali pridobiti z igra\u010dami, v glavnem pa so peli hitlerjanske pesmi.<\/p>\n\n\n\n

Ko v kraju ni bilo ve\u010d nem\u0161ke osnovne \u0161ole, so otroci v zimskih mesecih posedali in bili brez pravega dela. Zato so doma\u010dini na prigovarjanje partizanov zbirali bli\u017enje otroke in jih pou\u010devali osnov branja in pisanja. Tak pouk je potekal pri Ver\u010dkovniku Ivanu, Novaku, in sicer dvakrat tedensko od 14. do 16. ure; udele\u017eevalo se ga je pribli\u017eno 10 u\u010dencev. Drug podoben poskus \u0161olanja je za 8 u\u010dencev potekal pri Kova\u010du, ob nedeljah od 13. do 16. ure. Tak na\u010din \u0161olanja je bil podvr\u017een nevarnostim, zato so bili otroci ves \u010das na pre\u017ei, da jih ne bi zalotili Nemci.<\/p>\n\n\n\n

Okupator je Podgorje zapustil 8. maja 1945.<\/p>\n\n\n\n

Od po\u017egane \u0161ole so ostale le \u0161tiri zunanje stene in deloma stopni\u0161\u010de, zato je pouk potekal v \u017eupni\u0161\u010du. V za\u010detku je primanjkovalo zlasti u\u010dnih knjig, priro\u010dnikov za u\u010diteljstvo in u\u010dil. Na razpolago je bilo le ra\u010dunalo in razredna stavnica. Zemljepis so pou\u010devali brez zemljevidov. Najve\u010dje te\u017eave pri pouku in vzgoji mladine so bile v izredno slabem \u0161olskem obisku, v prevelikem izrabljanju otrok v doma\u010dem gospodarstvu ter v negativnem stali\u0161\u010du star\u0161ev do u\u010dnih in vzgojnih ukrepov u\u010diteljstva.<\/p>\n\n\n\n

Po osvoboditvi<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

V tako skromnih okoli\u0161\u010dinah se je 4. junija 1945 za\u010del pouk s 174 vpisanimi \u0161oloobveznimi otroki; od teh jih 90 ni znalo niti pisati niti brati. Namen pouka, ki je trajal do 31. julija, je bil privesti otroke \u00bbnazaj v objem slovenske in slovanske kulture ter miselnosti\u00ab. Na za\u010detku so bili na \u0161oli trije u\u010ditelji.<\/p>\n\n\n\n

V 1. \u0161olskem letu po osvoboditvi (1945\/46) se je pouk pri\u010del 16. oktobra 1945, zaklju\u010dil pa 27. junija 1946. \u0160olanje je bilo razdeljeno na osnovno \u0161olo (1.\u20134. razred) in vi\u0161jo osnovno \u0161olo (5.\u20138. razred). Pouk je v dogovoru z \u017eupnikom \u0160imonom Kotnikom potekal v \u017eupni\u0161\u010du. Ustanovljena je bila pionirska organizacija, deloval je tudi podmladek RKS. Prebivalstvo je iz lastnih sredstev prispevalo za obnovo \u0161ole.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1946\/47 se je uvedla 7-letna obveznost. 1. in 2. razred sta bila osredoto\u010dena na jezikovni pouk, od 3. razreda dalje pa je bil uveden predmetni pouk. Sprejet je bil nov u\u010dni na\u010drt od 1. do 4. razreda. Verouk se je uvedel kot neobvezni predmet. V tem letu je potekala obnova \u0161olskega poslopja. Otvoritev je bila zaradi tehni\u010dnih ovir izvr\u0161ena v prihodnjem \u0161olskem letu.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1947\/48 je bila osnovna \u0161ola od 1. do 4. razreda, od 5. do 7. razreda pa vi\u0161ja \u0161ola. U\u010denci so bili po razredih ume\u0161\u010deni glede na sposobnosti. Uvedene so bile ocene, od nezadostne do odli\u010dne. \u0160olsko leto je uspe\u0161no zaklju\u010dilo 65 % u\u010dencev. Do otvoritve obnovljene \u0161ole, 12. oktobra 1947, je pouk potekal le v eni u\u010dilnici v \u017eupni\u0161\u010du, pouk so imeli zato le trikrat tedensko. Redni pouk se je v \u0161olskem poslopju za\u010del 16. oktobra 1947. 5. aprila 1948 se je \u0161ola z odlokom ministrstva za prosveto preimenovala iz Osnovne \u0161ole Podgorje v Osnovno \u0161olo Podgorca pri Slovenj Gradcu.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1948\/49 je trajala polna osnovno\u0161olska obveznost sedem let. \u0160ola je imela \u0161tiri oddelke, pri \u010demer je \u010detrti zdru\u017eeval u\u010dence od 4. do 7. razreda. Prvi\u010d se je od februarja do aprila izvajal te\u010daj za dopolnitev osnovno\u0161olskega znanja. V njem so pou\u010devali slovenski jezik, ra\u010dunstvo, zgodovino s poudarkom na narodni zgodovini. Z za\u010detkom \u0161olskega leta je za\u010dela veljati uredba o kaznovanju star\u0161ev \u0161oloobveznih otrok, ki niso prihajali k pouku.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1949\/50 je pouk potekal v dopoldanskem in popoldanskem \u010dasu. V zimskem \u010dasu je deloval tudi izobra\u017eevalni te\u010daj. Povpre\u010dni \u0161olski obisk se je zopet dvignil, dosegel je skoraj 83 %.<\/p>\n\n\n\n

\u0160olski uspeh v letu 1950\/51 je bil slab. Mnogo u\u010dencev je \u0161olsko obvezo zaklju\u010dilo \u017ee v ni\u017ejih razredih, saj so bili star\u0161i mnenja, da je u\u010denje in znanje samo zadeva \u0161ole.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1951\/52 se je za\u010del uvajati prehod od sedemletnega obveznega \u0161olanja na osemletno. \u0160olsko leto so tako u\u010denci zadnji\u010d zaklju\u010dili po sedemletnem \u0161olanju. Izdani so bili novi u\u010dni na\u010drti za prve \u0161tiri razrede ter za 5. in 6. razred oz. 1. in 2. razred ni\u017eje gimnazije (brez tujega jezika). Pouk je potekal v \u0161tirih oddelkih, \u010detudi naj bi bili formalno le trije, kar pa \u0161ola prostorsko ni mogla zagotoviti (ni imela tako velikih u\u010dilnic).<\/p>\n\n\n\n

V letih od 1952 do 1954 so v 1. razredu pou\u010devali slovenski jezik, branje, ra\u010dunstvo, risanje, pisanje, petje in telesno vzgojo. Nato se je v vsakem razredu dodajalo predmete (ro\u010dno delo v 2., zgodovina, zemljepis, prirodopis v 3., srbohrva\u0161\u010dina v 4. razredu).<\/p>\n\n\n\n

V letu 1954\/55 so bili u\u010denci razporejeni v pet oddelkov \u2013 prvi \u0161tirje razredi so bili zase, v petem oddelku pa so bili zdru\u017eeni u\u010denci od 5. do 8. razreda.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1955\/56 je bil \u0161olski obisk 87,3 %, kar je bilo najve\u010d do takrat. 31. avgusta 1955 je bila na podlagi novega zakona ukinjena Ob\u010dina Podgorje; vklju\u010dila se je v Ob\u010dino Slovenj Gradec.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1956\/57 je pouk potekal v \u0161estih oddelkih, prvi \u0161tirje so bili po razredih, peti oddelek je vklju\u010deval 5. in 6., \u0161esti oddelek pa 7. in 8. razred.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1957\/58 se je v 1., 2. in 3. razredu pou\u010devalo po novem u\u010dnem na\u010drtu.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1958\/59 je bil za 4. razred uveden nov u\u010dni na\u010drt. Pouk je potekal v \u0161estih oddelkih; \u0161esti oddelek je zdru\u017eeval u\u010dence od 6. do 8. razreda.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1959\/60 je bil v petem razredu uveden nov u\u010dni na\u010drt. V tem letu je delovala tudi \u0161ola za odrasle. Med \u0161olskim letom so bile polletne po\u010ditnice, ki so trajale 14 dni.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1960\/61 je bil od 1. do 5. razreda uveden razredni pouk, od 6. razreda dalje pa predmetni pouk. Uveljavil se je nov u\u010dni na\u010drt za 6.,7. in 8 razred. Na \u0161oli je bila ustanovljena skupnost 7. in 8. razreda, prav tako tudi mladinska organizacija.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1961\/1962 se je v 5. razredu vpeljal pouk angle\u0161kega jezika. Zelo uspe\u0161no sta delovali \u0160ola za \u017eivljenje in igralska skupina prosvetnih delavcev. S 1. januarjem 1961 sta se zdru\u017eili \u0161oli Podgorca (Podgorje) in Zarazber (Razbor). \u0160ola Razbor je postala podru\u017eni\u010dna \u0161ola centralne \u0161ole v Podgorju.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1962\/63 so bile zaradi dolge in mrzle zime, ki je trajala 6 mesecev, zimske po\u010ditnice podalj\u0161ane za 14 dni. Zima pa je dobila ime Mala ledena doba.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1963\/64 je 6. razred z oblikovanjem 7. oddelka gostoval v prostorih gasilskega doma. V kombiniranem oddelku 7. in 8. razreda sta se v tem \u0161olskem letu kot dodatna predmeta pou\u010devala zdravstvena vzgoja in gospodarski pouk. Z novim zakonom o samoupravljanju v \u0161olstvu se je formiral Svet \u0161ole, ki je zajemal vse \u010dlane delovnega kolektiva in predstavnike javnosti.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1964\/65 je pouk potekal v dveh izmenah, pri \u010demer so se oddelki mese\u010dno menjavali (dopoldan, popoldan). Do 6. razreda je bil razredni pouk, 7. in 8. razred sta bila zdru\u017eena v en oddelek predmetnega pouka. V tem oddelku se je lo\u010deno pou\u010devalo matematiko in sloven\u0161\u010dino. V veljavo je stopil nov zakon o \u0161olstvu. U\u010denci od 2. do 7. razreda so lahko napredovali v naslednji razred samo z eno negativno oceno, medtem ko je 8. razred dobil pravico do popravnega izpita iz vseh negativno ocenjenih predmetov.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1965\/66 je bila organizacija pouka enaka kot v prej\u0161njem \u0161olskem letu. U\u010denci 7. in 8. razreda so imeli pouk v turnusu. S proslavami so na \u0161oli obele\u017eili praznike kot so: dan republike, praznik dela, dan pionirjev, kulturni dan, novo leto, dan \u017eena in dan mladosti (Kurir\u010dkova po\u0161ta).<\/p>\n\n\n\n

Leta 1966\/67 se organizacija dela ni bistveno spremenila, le za u\u010dence 6. razreda je bil uveden predmetni pouk, u\u010denci 7. in 8. razreda so \u0161e vedno bili v kombiniranem oddelku.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1967\/68 je pouk potekal v dveh izmenah. Dopoldan so imeli pouk u\u010denci vi\u0161jih razredov, popoldan pa u\u010denci ni\u017ejih razredov. Vsi predmeti so se pou\u010devali kombinirano, razen tujega jezika.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1968\/69 so bili u\u010denci podru\u017eni\u010dne \u0161ole Pod Gra\u0161ko Goro pre\u0161olani na centralno \u0161olo in zanje se je organiziral avtobusni prevoz. \u0160ola je postala popolna osemletka z osmimi samostojnimi razredi. Od 1. do 4. razreda je bil v celoti razredni pouk, 5. razred je bil delno razredni in delno predmetni pouk, od 6. do 8. razreda pa predmetni pouk. 7. in 8. razred sta postala samostojna oddelka.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskih letih 1969\u20131971 so bili v dopoldanski izmeni u\u010denci od 5. do 8. razreda, v popoldanski pa u\u010denci od 1. do 4. razreda. Izmene se niso menjavale zaradi u\u010dencev voza\u010dev.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1971\/72 se je na \u0161oli s podru\u017enicama za\u010del petdnevni delovni teden. Organizacija pouka je bila enaka, saj menjava turnusa ni bila mogo\u010da zaradi voza\u010dev. V tem letu se je v u\u010dni program uvedla nova matematika. Pri\u010deli so s 1. razredom in postopoma nadaljevali iz razreda v razred. Star\u0161i so imeli mese\u010dne roditeljske sestanke, kjer so bili seznanjeni, kaj se je njihov prvo\u0161ol\u010dek u\u010dil. Folklorna skupina je v Ljubljani v Kri\u017eankah prejela najve\u010dje priznanje za nastop ob 80-letnici mar\u0161ala Tita. Dobili so najve\u010d to\u010dk od udele\u017eencev za izvirnost in kvaliteto.<\/p>\n\n\n\n

V letu 1972\/73 je pouk potekal v dveh izmenah. Ena u\u010dilnica je bila tudi v prostorih gasilskega doma. Zaradi pomanjkanja u\u010diteljev so na predmetni stopnji pou\u010devali tudi razredni u\u010ditelji.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1973\/74 je bila organizacija dela enaka kot v prej\u0161njem \u0161olskem letu. K dobremu u\u010dnemu uspehu je pripomogla tudi uvedba dvournega podalj\u0161anega bivanja za \u0161ibkej\u0161e u\u010dence predmetne stopnje. V tem letu so se uvedli novi u\u010dni na\u010drti za u\u010dence od 1. do 4. razreda ter dru\u017ebeno-moralna vzgoja za 7. in 8. razred. Po dogovoru zdravstvene slu\u017ebe se je zaradi slabe dr\u017ee u\u010dencev v \u0161oli pri\u010dela korekturna telovadba. Osnovna \u0161ola Podgorca se je preimenovala v organizacijo zdru\u017eenega dela in dobila nov \u017eig Osnovna \u0161ola Podgorca PO. Formiral se je tudi Svet \u0161ole.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskih letih 1975\u20131980 je bilo poleg \u017ee znanih organizacij in kro\u017ekov ustanovljeno \u0160\u0160D in na novo uveden kro\u017eek nem\u0161kega jezika ter likovni kro\u017eek. Na svetu \u0161ole je bil sprejet sklep, da je potrebno pri\u010deti z akcijo za gradnjo nove \u0161ole. 4. maja 1980 je umrl tovari\u0161 Tito. \u0160ola je posvetila teden dni pouka izklju\u010dno misli in delu pokojnega voditelja. To leto so prvi\u010d uvedli \u0161olo v naravi.<\/p>\n\n\n\n

Ker so u\u010denci izrazili \u017eeljo po organiziranem ogledu filmskih predstav v Podgorju, je bilo leta 1982 dogovorjeno, da bodo enkrat mese\u010dno kino predstave v Podgorju. Dolo\u010dena je bila lokacija za novo \u0161olo, ki naj bi bila monta\u017ena in zgrajena v dveh fazah. V zadnji fazi naj bi se zgradila \u0161e telovadnica.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1982\/83 sta bila zaradi manj\u0161ega \u0161tevila u\u010dencev 2. in 4. razred zdru\u017eena. U\u010denci so sodelovali pri dru\u017ebeno-koristnem delu: pomo\u010d kmetom pri pobiranju sadja, pomo\u010d ostarelim krajanom in ureditev cvetli\u010dnih gred pred \u0161olo. V tem letu je \u0161ola pridobila eno u\u010dilnico v vrtcu, kamor so namestili prvi razred. Tako je lahko imelo pet oddelkov pouk v dopoldanskem \u010dasu, trije pa v popoldanskem. \u0160ola je nabavila precej novih knjig za \u0161olsko knji\u017enico. Ob koncu \u0161olskega leta je \u0161ola pridobila novo asfaltno igri\u0161\u010de. Z lastnimi sredstvi je \u0161ola postavila ko\u0161e in gole za rokomet.<\/p>\n\n\n\n

Po ve\u010dletnih prizadevanjih se je gradnja nove \u0161ole pri\u010dela 2. oktobra 1985. Zgrajene so bile tri klasi\u010dne u\u010dilnice, specialna u\u010dilnica za pouk naravoslovja, knji\u017enica, u\u010dilnica za tehni\u010dno vzgojo, kabineta, prostor za arhiv, kuhinja z jedilnico, upravni prostori in kotlovnica. Pokazale so se potrebe po dodatnih prostorih; potrebovale so se \u0161e 4 u\u010dilnice za razredno stopnjo in telovadnico ter dva kabineta za razredno stopnjo. \u0160olsko leto 1985\/86 je bilo zadnje leto, ko je pouk potekal v stari \u0161olski stavbi. Novost v tem letu je bila uvedba ra\u010dunalni\u0161kega kro\u017eka.<\/p>\n\n\n\n

\u0160olsko leto 1986\/87 se je pri\u010delo po slovesni otvoritvi nove \u0161ole. V tem letu je pouk prvi\u010d potekal v novi \u0161oli. Za u\u010dence razredne stopnje pa je pouk \u0161e vedno potekal v stari \u0161olski stavbi.<\/p>\n\n\n\n

\u0160olsko leto 1987\/88 je pomenilo pomembno prelomnico v razvoju \u0161olstva v Podgorju. Iz stare \u0161olske stavbe so se v celoti preselili v novo \u0161olo, ki ima 9 u\u010dilnic in 4 kabinete, ki so prav tako primerni za nekatere oblike pedago\u0161kega dela z manj u\u010denci. \u0160ola je dobila tudi nove u\u010dne pripomo\u010dke. V obvezni program vzgojno-izobra\u017eevalnega dela so bile dodane te\u010dajne oblike pouka: gospodinjstvo, te\u010daj obrambe in za\u0161\u010dite ter te\u010daj za kolesarje.<\/p>\n\n\n\n

Po nastanku samostojne dr\u017eave Republike Slovenije<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n\n

Gospodarski in politi\u010dni polo\u017eaj v dr\u017eavi je bil vse te\u017eji in zaskrbljujo\u010d. Spori med republikami so se poglabljali in zaostrovali. Dr\u017eava je bila tik pred razpadom. Na prelomu desetletja je za slovenski narod napo\u010dil zgodovinski dan \u2013 dan nastanka samostojne dr\u017eave z imenom Republika Slovenija. Kljub razburljivim dogodkom v dr\u017eavi je \u0161olsko leto potekalo nemoteno. V novi dr\u017eavi so po osamosvojitvi nastale \u0161tevilne spremembe, nekatere tudi v \u0161oli. Svet osnovne \u0161ole Podgorje je na seji 9. 6. 1992 sprejel Statut Osnovne \u0161ole Podgorje pri Slovenj Gradcu. Osnovna \u0161ola Podgorca se je preimenovala v Osnovno \u0161olo Podgorje, podru\u017eni\u010dna \u0161ola Zarazbor v podru\u017eni\u010dno \u0161olo Razbor in podru\u017eni\u010dna \u0161ola Pod Gra\u0161ko Goro v podru\u017eni\u010dno \u0161olo \u0160miklav\u017e.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1992\/93 so bile uvedene novosti: tri ocenjevalna obdobja in po\u010ditnice (jesenske, zimske in poletne po\u010ditnice). V tem \u0161olskem letu so bili pridobljeni podatki o velikosti \u0161olskih okoli\u0161ev vseh treh \u0161ol ter o \u0161tevilu prebivalcev, \u017eive\u010dih v posameznih naseljih.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1994\/95 je bila organizirana kulturna prireditev Veseli tobogan, na kateri so nastopali u\u010denci mati\u010dne \u0161ole in obeh podru\u017enic. Med vsemi projekti je bil najbolj odmeven projekt Korak k son\u010dku za otroke s cerebralno paralizo. Spomladi 1995 je iz\u0161la Bela knjiga o \u0161olstvu; njena vsebina je prikazala takratno stanje v \u0161olstvu in vizijo za prihodnost.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1995\/96 je bila zgrajena \u0161olska telovadnica. Namenjena je bila pouku \u0161portne vzgoje in rekreaciji va\u0161ke mladine. Leta 1996 sta bila sprejeta temeljna zakona o pred\u0161olski vzgoji, osnovni in srednji \u0161oli, ki sta se uveljavljala postopoma. Kot novost raz\u0161irjenega programa sta bila na novo uvedena pomo\u010d specialnega pedagoga za delo z u\u010denci s specifi\u010dnimi u\u010dnimi te\u017eavami in fakultativni pouk angle\u0161kega jezika v 4. razredu. V skladu z novim statutom je bil ustanovljen nov svet \u0161ole.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 1999\/2000 je Osnovno \u0161olo Podgorje obiskovalo 173 u\u010dencev. Po razpolo\u017eljivih podatkih je to najve\u010dje \u0161tevilo otrok po letu 1945. Vse bli\u017eje je bilo uvajanje devetletke, ki je bila na\u010drtovana za leto 2003.<\/p>\n\n\n\n

\u0160olsko leto 2002\/03 je minilo v znamenju priprav na postopno uvajanje 9-letne osnovne \u0161ole. Temu cilju je bilo namenjeno izpopolnjevanje pedago\u0161kega kadra in organov \u0161ole. Star\u0161i so bili seznanjeni z novo organizacijo in vsebino vzgojno-izobra\u017eevalnega dela. V organizaciji pouka sta bila 1. in 2. razred zaradi majhnega \u0161tevila u\u010dencev zdru\u017eena v kombiniran oddelek. V tem \u0161olskem letu je bila dodatno opremljena in posodobljena ra\u010dunalni\u0161ka u\u010dilnica.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 2003\/04 je bila uvedena devetletka, razdeljena v triade kot vsebinske celote. V zaklju\u010dku vsakega triletja je sledilo preverjanje znanja iz sloven\u0161\u010dine in matematike, v tretjem triletju tudi iz ostalih predmetov. Otroci so se za\u010deli \u0161olati z dopolnjenim 6. letom starosti. Prvi razred je imel za razliko od ostalih razredov le dve ocenjevalni obdobji.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2007 se je upokojil dolgoletni ravnatelj Bernard Belovi\u010d. Nasledil ga je mag. Aljo\u0161a Lavrin\u0161ek. V tem \u0161olskem letu je bila na \u0161oli zadnja generacija 5. razreda osemletke. Dobili smo novo igri\u0161\u010de, progo za tek na 60 metrov in skok v daljino.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 2008\/09 se je oblikoval na\u010drt za obnovo \u0161ole. \u0160ola se je opremila z interaktivnimi tablami. V projektu Energetsko var\u010dna \u0161ola je \u0161ola zasedla drugo mesto za zni\u017eanje porabe elektri\u010dne energije. Na \u0161oli je bil ustanovljen \u0161olski sklad.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 2009\/10 smo pristopili k brezpla\u010dnemu razdeljevanju sadja in zelenjave. Za\u010deli smo s projektom Rastlinjak za zdravo vas \u2013 u\u010denci pridelujejo hrano. V tem \u0161olskem letu smo nadaljevali z opremljanjem u\u010dilnic z IKT. Pri de\u017eurni mizi in v jedilnici sta bili vzpostavljeni dve informacijski TV-to\u010dki, kjer so se u\u010denci seznanjali z aktualnimi dogajanji in obvestili.<\/p>\n\n\n\n

V \u0161olskem letu 2010\/11 so u\u010denci mati\u010dne \u0161ole in podru\u017enic pod okriljem Dru\u0161tva Slovenija Rusija pripravili prireditev z naslovom Predstavljamo vam ru\u0161\u010dino v besedi in sliki.<\/p>\n\n\n\n

20. septembra 2012 je bila otvoritev novih prostorov na \u0161oli; pridobljena je bila knji\u017enica (\u0161olska in oddelek mestne knji\u017enice), nov vhod in u\u010dilnica, v kateri je gostoval oddelek vrtca. 7. 11. 2016 je \u0161ola v sklopu otvoritve novozgrajenega vrtca pridobila u\u010dilnici za 1. in 5. razred, prostor za svetovalno slu\u017ebo in povezovalni hodnik z vrtcem.<\/p>\n\n\n\n

V za\u010detku decembra 2018 se je na streho telovadnice namestila \u017ee druga son\u010dna elektrarna na \u0161oli Podgorje \u2013 MSE-2 Podgorje. Na \u0161oli so se namestile dostopne to\u010dke za dostop do interneta. 17. 2. 2020 je bila na strehi \u0161ole name\u0161\u010dena \u017ee \u010detrta son\u010dna elektrarna MSE-4. \u0160olsko leto je mo\u010dno zaznamovala epidemija virusa COVID-19. Zaradi potencialne nevarnosti je od marca do junija pouk potekal na daljavo. Po vrnitvi u\u010dencev so veljali strogi za\u0161\u010ditni ukrepi pred \u0161irjenjem morebitne oku\u017ebe virusa. Do konca \u0161olskega leta nismo imeli nobenih oku\u017eb.<\/p>\n\n\n\n

\u0160olsko leto 2020\/21 se je takoj za\u010delo v znamenju COVID-a 19. Delo je potekalo po t. i. B-modelu. Vsak oddelek je v svojem razredu (mehur\u010dku), selijo se u\u010ditelji. Zaradi velikega poslab\u0161anja epidemiolo\u0161kih razmer v dr\u017eavi se je pouk od 9. 11. 2020 do 25. 01. 2021 za vse razrede odvijal na daljavo. Od konca januarja so se u\u010denci postopoma vra\u010dali nazaj v \u0161olo. V \u010dasu od 1. do 11. 4. 2021 se je pouk za vse u\u010dence ponovno odvijal na daljavo. \u0160olsko leto 2021\/22 poteka v \u0161oli po B-modelu.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tevilo u\u010dencev po \u0161olskih letih 1945\u20132021<\/em><\/p>\n\n\n\n

\u0160olsko leto<\/td>\u0160tevilo u\u010dencev<\/td>\u0160olsko leto<\/td>\u0160tevilo u\u010dencev<\/td><\/tr>
1945\/46<\/td>168<\/td>1984\/1985<\/td>144<\/td><\/tr>
1946\/47<\/td>157<\/td>1985\/1986<\/td>154<\/td><\/tr>
1947\/48<\/td>173<\/td>1986\/1987<\/td>165<\/td><\/tr>
1948\/49<\/td>162<\/td>1987\/1988<\/td>164<\/td><\/tr>
1949\/50<\/td>160<\/td>1988\/1989<\/td>165<\/td><\/tr>
1950\/51<\/td>160<\/td>1989\/1990<\/td>162<\/td><\/tr>
1951\/52<\/td>145<\/td>1990\/1991<\/td>160<\/td><\/tr>
1952\/53<\/td>150<\/td>1991\/1992<\/td>156<\/td><\/tr>
1953\/54<\/td>156<\/td>1992\/1993<\/td>153<\/td><\/tr>
1954\/55<\/td>150<\/td>1993\/1994<\/td>156<\/td><\/tr>
1955\/56<\/td>157<\/td>1994\/1995<\/td>161<\/td><\/tr>
1956\/57<\/td>170<\/td>1995\/1996<\/td>165<\/td><\/tr>
1957\/58<\/td>171<\/td>1996\/1997<\/td>163<\/td><\/tr>
1958\/59<\/td>163<\/td>1997\/1998<\/td>163<\/td><\/tr>
1959\/1960<\/td>166<\/td>1998\/1999<\/td>167<\/td><\/tr>
1960\/1961<\/td>164<\/td>1999\/2000<\/td>173<\/td><\/tr>
1961\/1962<\/td>164<\/td>2000\/2001<\/td>165<\/td><\/tr>
1962\/1963<\/td>177<\/td>2001\/2002<\/td>149<\/td><\/tr>
1963\/1964<\/td>169<\/td>2002\/2003<\/td>131<\/td><\/tr>
1964\/1965<\/td>176<\/td>2003\/2004<\/td>146<\/td><\/tr>
1965\/1966<\/td>170<\/td>2004\/2005<\/td>134<\/td><\/tr>
1966\/1967<\/td>184<\/td>2005\/2006<\/td>146<\/td><\/tr>
1967\/1968<\/td>179<\/td>2006\/2007<\/td>125<\/td><\/tr>
1968\/1969<\/td>196<\/td>2007\/2008<\/td>164<\/td><\/tr>
1969\/1970<\/td>188<\/td>2008\/2009<\/td>123<\/td><\/tr>
1970\/1971<\/td>189<\/td>2009\/2010<\/td>121<\/td><\/tr>
1971\/1972<\/td>186<\/td>2010\/2011<\/td>126<\/td><\/tr>
1972\/1973<\/td>180<\/td>2011\/2012<\/td>122<\/td><\/tr>
1973\/1974<\/td>192<\/td>2012\/2013<\/td>115<\/td><\/tr>
1975\/1976<\/td>163<\/td>2013\/2014<\/td>115<\/td><\/tr>
1976\/1977<\/td>161<\/td>2014\/2015<\/td>115<\/td><\/tr>
1977\/1978<\/td>151<\/td>2015\/2016<\/td>122<\/td><\/tr>
1978\/1979<\/td>146<\/td>2016\/2017<\/td>135<\/td><\/tr>
1979\/1980<\/td>141<\/td>2017\/2018<\/td>137<\/td><\/tr>
1980\/1981<\/td>136<\/td>2018\/2019<\/td>148<\/td><\/tr>
1981\/1982<\/td>131<\/td>2019\/2020<\/td>142<\/td><\/tr>
1982\/1983<\/td>138<\/td>2020\/2021<\/td>152<\/td><\/tr>
1983\/1984<\/td>129<\/td>2021\/2022<\/td>146<\/td><\/tr><\/tbody><\/table><\/figure>\n\n\n\n

Zapisali: mag. Majda Tam\u0161e Horvat, Nina Kri\u0161tofelc in Sandi Borovnik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Od ustanovitve do zloma stare Jugoslavije Zaradi neohranjene prve \u0161olske kronike podatki o za\u010detkih \u0161olstva v Podgorju niso povsem enotni. V Popotnikovem koledarju 1893 je potrjena za\u010detna letnica 1821, medtem ko je v povzetku...<\/p>\n","protected":false},"author":25249,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"class_list":["post-1907","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1907","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/25249"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=1907"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1907\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1909,"href":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/1907\/revisions\/1909"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.ospodgorje.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=1907"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}