GRADIM SVET IZ BESED

Trije izmed tistih, ki smo letos pri slovenščini sodelovali na natečaju Gradim svet iz besed, smo se v torek, 9. 3. 2010, z javnim prevozom odpravili na zaključno prireditev v Ljubljano. To smo bili Lucija Rošer, Luka Krištofelc, Polonca Pirnat in naša mentorica Helena Korat.
Ko smo prispeli v prestolnico, smo najprej poiskali zgradbo RTV-ja Slovenije, kjer je potekala prireditev. Ker je bilo do pričetka prireditve še nekaj časa, smo se opravili v bližnjo kavarno na vročo čokolado, s katero smo pregnali mraz iz kosti.

Povzetek videa, ki ga je pripravil Luka Krištofelc

http://www.mylearningtube.com/media/1140/Raziskovalna_naloga_-_Suhodolnica/

Približno petnajst minut pred začetkom prireditve smo se odpravili v RTV. Tam smo se zbrali učenci iz raznih šol in njihovi mentorji. Kmalu so nas odpeljali v studio, kjer med drugim snemajo tudi Male sive celice. Na začetku je voditeljica napovedala direktorja Rokusa Kletta,  ki nam je povedal nekaj spodbudnih besed. Nato je podelil nagrade tistim, ki so napisali najboljše (nagrajene) zgodbice. Da bi še bolj vzpodbudili mlade pisatelje in pisateljice, so v program vključili tudi pisateljico Jano Kolarič, ki je prav za to priložnost napisala zgodbico o babici Juli in jo prebrala. Slišali smo tudi eno izmed nagrajenih zgodb. Program je popestril godalni orkester ene izmed tamkajšnjih glasbenih šol.
Po končanem programu nam je ostalo še veliko časa do odhoda avtobusa, zato smo se mrazu navkljub odločili, da sprejmemo povabilo Lucijine sestrične Monike in se sprehodimo po Ljubljani. Dobili smo se v središču mesta, kjer smo si ogledali Prešernov kip na Prešernovem trgu,  znamenito Plečnikovo tromostovje in se nato namenili z vzpenjačo na Ljubljanski grad. Naša prijazna vodička nam je od tu predstavila skoraj celo Ljubljano. Nato nas je popeljala še v parlament. Tu nam je bil posebej všeč prostor, kjer zaseda državni zbor.
Utrujeni in premraženi smo se z besedami hvaležnosti poslovili od Monike in se namenili v okrepčevalnico nekaj pojest. Ob dobri družbi je čas hitro minil. Odpravili smo se na avtobus in se veselih obrazov srečno vrnili domov. Tokrat veljal pregovor: Vsepovsod je lepo, doma pa je najlepše.
                                                               
Polonca Pirnat, 7. razred